Slovenski brod Triglav

15

Slovenski brod Triglav

offline
  • Pridružio: 18 Jul 2010
  • Poruke: 32

jazbar ::umberto ::Puch ::Zapis u Dnevniku prema mome mišljenju pokazuje potpuno nestručno gledanje autora.

More ne možeš kontrolisati helikopterima i obalnim raketama. Možeš njima u ratu uništavati prepoznatog neprijatelja u napadu, ali time još nemaš nadzor. U miru neprihvatljivo je da odmah sa obale potopiš strani brod koji kroči u tvoj akvatorij. To bi bio ludački čin. Trebaš dakle patrolni brod, koji če iči tamo i izvideti šta to uljez traži.

Po meni, za more važi isto kao za kopno - nije tvoje dok nisi tamo doplovio svojim brodovima (na kopnu nisi ga osvojio dok tamo ne kroči pešadija).


Glupost. Za more velicine slovenskog potpuno nepotrebo. Za nadzor imate policiju a za rat vam mornarica nema smisla jer da imate i 20 Svetlyaka u slucaju ratnog sukoba nebi stigli niti isploviti. Znaci jos jedan tipican primjer balkanskog politiziranja i trosenja sredstava na nepotrebne stvari...i nekome provizija u dzep.
Pricate ovdje o visenamjenskim funckijama toga broda, tipa potpora roniocima, gasenje pozara ciscenje naftnih mrlja pa mi dodje da vas upitam koliko daleko zivite od more i jeste li ikad na primjer vidjeli kako uzivo izgleda jedan takav brod? Djeco, nemate pojma o cemu pricate...
Otidjite malo na npr brodospas.net pa prostudirajte i pogledajte o cemu pricam...
Svetlijak je obicni patrolac, i to prilicno spore ekonomske brzine...



...inace za vasu informaciju ovaj brod, Brodospas Alfa i blizanac Brodospas Beta, vrijedi vam vise od citave Slovenske i pola HR mornarice....


Ajde sad odosmo u trgovaćku mornaricu. Što se tiće hrvackog brodovlja i njegove pripremljenosti na havarije, kad je gorio onaj Turski trajekt Slovenija je morala posuditi plutajuće pregrade protiv širenja nafte jer ih Hrvacka nije imala dovoljno. Wink

U vezi Brodospasa. Normalno da ako se neko bavi takvom delatnošću treba imati i brodove zato.

Zanima me ko bi sprečio isplovljavanje Triglava, HRZ? Mr. Green


Pa eto i jedna USA nema dovoljno plutajucih brana. Razlika je sto nama trebaju kilometri, vama metri.
Sto se tice Triglava...lokalni DVD. Very Happy

Dopuna: 26 Jul 2010 21:48

10x10 ::Moze i artiljerija mislim da je Hrvatima Kopar u dometu sa onog spica. Doduse i Slovenija bi mogla da uzvrati pa bi se svelo umesto na pomorski duel bude artiljeriski.
Salim se naravno, malo ste preterali sa emocijama. Nema potrebe za tim.


Ako imaju Sloveniju ili zemlju slicne kvadrature za neprijatelja, onda moze i duel rucnim bombama. Mr. Green



Registruj se da bi učestvovao u diskusiji. Registrovanim korisnicima se NE prikazuju reklame unutar poruka.
offline
  • Pridružio: 27 Dec 2007
  • Poruke: 638

Puch ::Zapis u Dnevniku prema mome mišljenju pokazuje potpuno nestručno gledanje autora.

More ne možeš kontrolisati helikopterima i obalnim raketama. Možeš njima u ratu uništavati prepoznatog neprijatelja u napadu, ali time još nemaš nadzor. U miru neprihvatljivo je da odmah sa obale potopiš strani brod koji kroči u tvoj akvatorij. To bi bio ludački čin. Trebaš dakle patrolni brod, koji če iči tamo i izvideti šta to uljez traži.

Po meni, za more važi isto kao za kopno - nije tvoje dok nisi tamo doplovio svojim brodovima (na kopnu nisi ga osvojio dok tamo ne kroči pešadija).

Isto tako i nebo ne možeš nadzirati samo raketama - pa ne može se u miru odmah oboriti svakoga koji se nije propisno legitimirao. Zbog toga treba ti barem par lovačkih aviona, koji mogu u slučaju incidenta nekoga otpratiti na areodrom.

A ono o MRAP-ovima - šta može MRAP, što ne može Patria? Naravno više košta, ali može sve - i ono što MRAP ne može. itd...


Patria ima lošu zaštitu protiv mina i IED-ja, a to su največi protivniki u Afganittanu. Tako da su za tu ulogu pogodniji neki Marpovi ili puno jeftinija vozila kao što je njemački Dingo.

Ako se vratimo Triglavu - umjesto tog broda bi Slovenija mogla pored sistema igla kupiti i protivtenkovske rakete kornet sa kupolom od 4 rakete i mitraljezom od 7,62mm te termovizijom, koje bi stavili na oklopne avtomobile Cobra. Ovako, oko 18 komada sa kompletom od oko 20 raketa po vozilu bi bilo sasvim dovoljno. Ove rakete bi molji upotrebljavati i u Afganistanu za isterivanje Talibana iz zgrada ili špilja, posebice na terenu, gdje je težko priči na neku daljinu, kdje bi se upotrebljavao neki RB kao što je RGW 90. Ova vozila bi bila dobra i za odbranu zemlje od tenkova te čak i za blizku protivbredsku odbranu male slovenačke obale.

A ima još opcija, kao što su vozila GAZ vodnik (Tigar), možda čak i helikopteri Mil 17. Transportni avijon IL76 bi po moji provjeni bio prevelik i preskup, a AN32 premali.



offline
  • nokia 
  • Ugledni građanin
  • Pridružio: 29 Sep 2008
  • Poruke: 420

Brod je kupljen,porinut i vjerojatno če uskoro biti isporučen.
Sam brod je vjerojatno bio potreban,zbog barokomore,potpore roniocima,patrolu,tako da njegova kupnje nije promašaj.Druga je stvar što Slovenija ima potrebe za još nekim sustavima ali sumnjati u potrebu kupnje broda je nepotrebno.
Potrebni su i marpovi,protuoklopni projektili,avioni,ali je isto tako potreban i brod,sve je stvar prioriteta.

offline
  • Puch  Male
  • Zaslužni građanin
  • Pridružio: 29 Sep 2008
  • Poruke: 615
  • Gde živiš: Slovenija

Okej - brodič je lepo porinut na vodu.

Je li neko našao šta još treba u Rusiji na njemu srediti, pre nego če krenuti kuči?

offline
  • jazbar 
  • Legendarni građanin
  • Pridružio: 28 Dec 2009
  • Poruke: 15929
  • Gde živiš: Lublana

Ima još puno toga da se uradi, sređivanje unutrašnje opreme, palubna oprema, isntalacija dela oružja... Neznam samo gde će se stavljati barokomora u Sankt Peterburgu ili u Kopru?

offline
  • Pridružio: 09 Apr 2009
  • Poruke: 61
  • Gde živiš: Slovenija

Ovaj tekst je bio objavljen pre neki dan u magazinu SV (mors.si/index.php?id=87); tekst je na slovenačkom:


Ladja Triglav ima dobre plovne sposobnosti in učinkovito oborožitev


V ponedeljek, 11. oktobra, se je iz Ruske federacije po dvoinpolmesečnem usposabljanju v Slovenijo vrnila posadka večnamenske ladje SV Triglav. Člani so najprej ob Črnem morju pridobivali teoretično znanje o ladji in se urili na simulatorjih, nato pa v Baltskem morju v praksi preizkusili plovne in manevrske sposobnosti ladje ter izvedli testna streljanja z ladijsko oborožitvijo. Po koncu usposabljanja so ladjo iz Sankt Peterburga v noči na 9. oktober pospremili na skoraj tritedensko pot po notranjih vodah proti Črnemu morju, kamor jo bosta privlekla ladijska vlačilca. Tu jo bodo nato prevzeli in z njo odpluli proti Kopru, kamor naj bi pripluli 21. novembra. Kot je pojasnil poveljnik ladje Triglav poročnik fregate Andrej Pečar, je ladja po prvih ocenah izredno stabilna na morju, ima dobre plovne in manevrske sposobnosti ter učinkovito ladijsko oborožitev.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografiji: poročnik fregate Bogomir Tomažič/430. MOD



Za vami je intenzivno usposabljanje v Rusiji. Kako je potekalo?

Usposabljanje je bilo razdeljeno na teoretični in praktični del. V prvem delu usposabljanja, ki smo ga začeli 2. avgusta in je trajal do 13. septembra, smo na akademiji obalne straže v mestu Anapa ob Črnem morju pridobivali temeljno teoretično znanje o ladji in njenih sistemih. Usposabljanje je potekalo v osmih skupinah, in sicer za poveljstvo ladje, naviga¬torje, radariste, veziste, poveljstvo strojnega dela, strojnike, elektri¬čarje in strojnike, ki skrbijo za ladijske cevovode. Vsak član je tako spoznaval svojo specialnost. Usposabljanje, ki je potekalo vsak dan od 8. do 19. ure, je bilo razde¬ljeno na predavanja v učilnici ter na delo na simulatorjih in trenažerjih, na katerih smo izvajali različne vaje, kot so na primer vplutje in iz¬plutje, plovbe v težjih razmerah in podobno. Usposabljanja so izvajali ruski inštruktorji z akademije, ki so več let delali na takšnih ladjah kot poveljniki ladje oziroma njenih oddelkov, imeli pa smo tudi to čast, da nam je predaval poveljnik ruske letalonosilke. Usposabljanje je bilo na visoki strokovni ravni, saj smo dobili veliko novega znanja in obnovili tisto, ki smo ga že imeli. Od 14. septembra do 8. oktobra smo nadaljevali praktični del usposabljanja v Baltskem morju v bližini Sankt Peterburga, kjer je bila ladja izdelana. Ladja je bila prve tri dni po našem prihodu še na ladjedelniških testiranjih, zato smo ta čas izkoristili za seznanja¬nje z rezervnimi deli in opremo, ki smo jo prevzeli od proizvajalca. 20. septembra smo začeli praktično delo na ladji. Medtem smo opravili večdnevni plovbi. Med prvo smo spoznavali plovne in manevrske sposobnosti ladje ter delovanje ladijskih sistemov na morju in naloge opravljali samostojno pod nadzorom ruskih inštruktorjev ter osebja ladjedelnice Almaz, med drugo pa smo izvedli streljanja z ladijsko oborožitvijo ter testiranja za državno vojaško in slovensko komisijo.

Ste imeli s čim težave?

Večjih težav na usposabljanju v Rusiji nismo imeli. Ruski inštruk¬torji in osebje ladjedelnice so se potrudili, da bi pridobili čim več znanja. Predavanja so bila sistematična, kar pomeni, da smo postopno dopolnjevali znanje. Edina težava je bil jezik, saj so in-štruktorji govorili rusko, zato smo si pri sporazumevanju pomagali s prevajalci, ki nam jih je zagotovil proizvajalec.

Kako bi po prvih izkušnjah ocenili ladjo in njene zmogljivosti?

Ladja je na morju zelo stabilna in ima dobre manevrske sposobno¬sti. V primerjavi s predhodnicami ima boljše ladijske motorje, saj je to prva ladja tipa svetljak, ki ima vgrajene nemške motorje MTU serije 4000 z 2880 kW, ki prek reduktorjev poganjajo tri propeler¬je. Ti motorji pripomorejo k večji zanesljivosti v delovanju pogonske tehnike. Poleg tega ima na premcu vgrajen bočni propeler, ki še doda¬tno poveča manevrske sposobnosti ladje, predvsem med vplutjem v pristanišče in izplutjem iz njega. Rad bi poudaril, da je ladja opre¬mljena tudi z učinkovito ladijsko oborožitvijo. V Rusiji smo izvedli streljanja s šestcevnim 30-milime-trskim topom AK-306 ročno in prek sistema za vodenje ognja, s protiladijskim raketnim sistemom šturm ter mitraljezom 14,5 mm in preizkusili protiraketno zaščito s kombiniranimi vabami tipa PK-10. Vsa streljanja so bila testna, zato so jih morali izvesti predstavniki proizvajalca. Na njih se je sloven¬ska posadka izkazala kot dobro izurjena, zato so nam omogočili izvedbo nekaterih streljanj, kar je pri naših strelcih precej dvignilo motivacijo. Streljali smo na tarče na morju. Natančnost streljanja je bila velika, učinka na cilj pa nismo mogli opazovati, saj smo streljali s testnim strelivom, pri katerem bojne glave niso imele eksploziv¬ne polnitve. Ladijska oborožitev je tudi preprosta za uporabo in vzdrževanje, zahteva pa kot vsaka druga visoko usposobljen kader. Prepričan sem, da bo ladja Triglav uporabna tako v Sloveniji in tudi širše ter da jo bomo lahko izkoristi¬li za opravljanje vseh načrtovanih nalog, na primer za obrambo akvatorija, zaščito in reševanje na morju ter za podporo pri šolanju dijakov in študentov pomorstva.



Kako se je posadka ujela in kakšna je njena motivacija?

Z delom posadke sem bil zelo za¬dovoljen, ker so bili vsi člani visoko motivirani in željni novega znanja, zato bi vse še enkrat pohvalil. Tisti, ki so že imeli predhodno znanje, in drugi, ki so v našo enoto prišli iz drugih enot SV pred slabim letom, so se potrudili po najboljših močeh. Ladja je zahtevna, zato bomo mo¬rali trdo delati še kakšno leto, da bomo lahko dosegli največjo izurje¬nost. Med usposabljanjem v Rusiji smo ugotovili, da naloge glede na število članov niso prav razporeje¬ne, zato bomo morali v prihodnje opraviti nekaj notranjih prerazpo¬reditev. Posadka ladje, ki šteje 25 članov, od tega so štirje častniki ter 21 podčastnikov in mornarjev, je za zdaj dovolj velika za nemoteno delo in upravljanje ladje, praksa pa bo pokazala potrebo po dodatnih članih posadke.

Kdaj bo slovenska posadka prevzela ladjo?

Ladja Triglav se je v petek, 8. okto¬bra, pripravljala na plovbo v Črno morje, zato je bilo treba izvesti nekaj dodatnih del, na primer demontirati jambor in odklopiti antene zaradi omejene višine, saj bo plula pod mostovi. Ladja je v noči na 9. oktober odplula na pot po notranjih rekah in kanalih ob pomoči dveh ladijskih vlačilcev. Pot skozi celinski del Rusije naj bi traja¬la predvidoma tri tedne, v začetku novembra pa bo ladja prispela v pristaniško mesto Novorosijsk ob Črnem morju, kjer jo bo treba najprej ponovno sestaviti. Komisija MO bo nato opravila zaključni tehnični prevzem, nato pa jo bomo 9. novembra z dvigom slovenske zastave, s katerim bo ladja prišla pod poveljstvo SV, prevzeli člani posadke in z njo odpluli proti Sloveniji.

Kako bo potekala nadaljnja plovba proti Sloveniji?

Za plovbo se že pripravljamo, saj bo zahtevna. Prečkali bomo pet morij, in sicer Črno, Marmarsko, Egejsko, Jonsko ter Jadransko mor¬je. Za plovbo smo se že pripravljali v Rusiji, sklepne priprave pa bomo izvedli tik pred plovbo. Plovba bo traja predvidoma devet dni s po¬stankom na Kreti, če pa bodo slabe vremenske razmere, lahko tudi dlje. Izpluli bomo iz Novorosijska in prečkali Črno morje, za kar bomo potrebovali dan in pol. Nato nas čakata zahtevna prehoda skozi ožini Bospor in Dardanele, med katerima moramo prepluti še Marmorsko morje. V teh dveh pre¬hodih, kjer je gost ladijski promet, je nevarnost tokov in ožin, zato je tudi omejena hitrost plovbe, ven¬dar mislim, da ju bomo prepluli v enem dnevu. Pot bomo nadaljevali po Egejskem morju mimo grških otokov do Krete, kjer bomo ladjo med krajšim postankom v Natovi pomorski bazi Suda Bay na severo-zahodu otoka oskrbeli z gorivom in hrano. S Krete bomo odpluli po Jonskem morju skozi Otrantska vrata v Jadransko morje in nato do pristanišča v Kopru, za kar bomo potrebovali dva dneva. V koprsko pristanišče bomo z ladjo vpluli predvidoma 21. novembra.

Kako se boste usposabljali v Sloveniji?

S prihodom ladje v Slovenijo se bo delo za nas šele začelo. Ladjo bo treba najprej uvesti v operativno uporabo. Da bo posadka izurjena, bo potrebovala najmanj leto dni trdega dela. Največji poudarek bo na doseganju izurjenosti vseh članov posadke, saj lahko ladja le tako deluje in opravlja svoje naloge. V pomoč pri tem nam bodo tudi štirje ruski specialisti, predstavniki proizvajalca, ki bodo pripluli z nami v Slovenijo in nam zagotavlja¬li podporo v garancijski dobi ladje. Streljanja z ladijsko oborožitvijo bodo izvedena v mednarodnih vodah. Sicer jih je mogoče izvesti tudi na posebnih poligonih, vendar je za to potreben dvostranski do¬govor z državo, ki ima tak poligon. Druga usposabljanja bomo izvajali v slovenskem in Jadranskem morju.



Kako bo potekalo redno vzdrževanje?

Vzdrževanje ladje poteka skladbo s postopki in normativi o vzdrževa¬nju, ki jih je predpisal proizvajalec. Redno vzdrževanje bo razdeljeno na dnevno, tedensko, mesečno in letno, pri čemer bomo pripravili načrt vzdrževanja. Zanje bo skrbela posadka ladje, za kar so se nekateri člani posadke že usposabljali v tujini.

Kje bo ladja privezana?

Z Luko Koper smo se dogovorili za začasen privez, dokler ne bo zgra¬jen nov vojaški privez skladno z načrti za gradnjo tretjega pomola.

offline
  • Pridružio: 07 Nov 2010
  • Poruke: 226

Svakacast, ovo je tehnicki najoperativniji brod istocnog Jadrana. Opet, mislim da je prekapacitiran za realne potrebe Slovenije

offline
  • jazbar 
  • Legendarni građanin
  • Pridružio: 28 Dec 2009
  • Poruke: 15929
  • Gde živiš: Lublana

Potreban je takav brod jer nije isto školovati posadu na 25 metara ili 50 metara dugom plovilu. Bolje da imamo školovane posade koje znaju upravljati i malo veće brodove, jer ko zna što će se dešavati u budućnosti?

Japidson ::

Ne sviđa mi se što nisu konopci spremljeni kako treba i tek tako razbacani na palubi, ako konopci kojim slućajem padnu u more zbog pljuska vode na palubu mogu da se zapletu u propeler broda, može i neko od posade da se zaplete i padne te povredi.... Jedan minus za posadu!

offline
  • Pridružio: 07 Nov 2010
  • Poruke: 226

Htio sam samo reci da je nabavljeni brod jako dobar. Nov, velik, prostran, idelan za patroliranje Jadranom. Jos ako elektronsko-opticka oprema bude jaka, onda mu nece biti premca. HRM-u bi jako dobor dosao. Cak mislim da su postojeci projekti brodarskog instituta iz Zagreba oko buduceg borda HRM-a znatno ispod razine Svetljaka.

offline
  • Pridružio: 07 Nov 2010
  • Poruke: 226

Kolika bi bila tržišna cijena ovog broda?30, 40 mil eura? Zna li se?

Ko je trenutno na forumu
 

Ukupno su 886 korisnika na forumu :: 65 registrovanih, 5 sakrivenih i 816 gosta   ::   [ Administrator ] [ Supermoderator ] [ Moderator ] :: Detaljnije

Najviše korisnika na forumu ikad bilo je 2918 - dana 22 Nov 2019 07:48

Korisnici koji su trenutno na forumu:
Korisnici trenutno na forumu: acatomic, alkatraz080, amaterSRB, arzak, Atenjanin89, Audreys, awathorn, Batinas, benne, bladesu, bojank, BORUTUS, BSD, chichabg, cifra, crnogorac, Denaya, DonRumataEstorski, Dorcolac, dragan_mig31, dragoljub11987, Drazenbg, famoso, goranperović66, GreenMan, Hektor, igorpet, kairos, Komentator, Kruger, ladro, madza, marsovac 2, mb1213, MiG-29M2, mikrimaus, miodrag, misa1xx, Mixelotti, Neutral-M, oganj123, opt1, panonski mornar, Parker, pein, peruni, Pomorac1, promajauglavi, purke62, raf87, repac, Ripanjac, rodoljub, rovac, sickmouse, srbijaiznadsvega, ss10, Stoilkovic, Stoorbak, theNedjeljko, Toni, trajkoni018, vathra, VladaNS1978, zmajbre