offline
- Pridružio: 09 Apr 2009
- Poruke: 60
- Gde živiš: Slovenija
|
Ovaj tekst je bio objavljen pre neki dan u magazinu SV (mors.si/index.php?id=87); tekst je na slovenačkom:
Ladja Triglav ima dobre plovne sposobnosti in učinkovito oborožitev
V ponedeljek, 11. oktobra, se je iz Ruske federacije po dvoinpolmesečnem usposabljanju v Slovenijo vrnila posadka večnamenske ladje SV Triglav. Člani so najprej ob Črnem morju pridobivali teoretično znanje o ladji in se urili na simulatorjih, nato pa v Baltskem morju v praksi preizkusili plovne in manevrske sposobnosti ladje ter izvedli testna streljanja z ladijsko oborožitvijo. Po koncu usposabljanja so ladjo iz Sankt Peterburga v noči na 9. oktober pospremili na skoraj tritedensko pot po notranjih vodah proti Črnemu morju, kamor jo bosta privlekla ladijska vlačilca. Tu jo bodo nato prevzeli in z njo odpluli proti Kopru, kamor naj bi pripluli 21. novembra. Kot je pojasnil poveljnik ladje Triglav poročnik fregate Andrej Pečar, je ladja po prvih ocenah izredno stabilna na morju, ima dobre plovne in manevrske sposobnosti ter učinkovito ladijsko oborožitev.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografiji: poročnik fregate Bogomir Tomažič/430. MOD
Za vami je intenzivno usposabljanje v Rusiji. Kako je potekalo?
Usposabljanje je bilo razdeljeno na teoretični in praktični del. V prvem delu usposabljanja, ki smo ga začeli 2. avgusta in je trajal do 13. septembra, smo na akademiji obalne straže v mestu Anapa ob Črnem morju pridobivali temeljno teoretično znanje o ladji in njenih sistemih. Usposabljanje je potekalo v osmih skupinah, in sicer za poveljstvo ladje, naviga¬torje, radariste, veziste, poveljstvo strojnega dela, strojnike, elektri¬čarje in strojnike, ki skrbijo za ladijske cevovode. Vsak član je tako spoznaval svojo specialnost. Usposabljanje, ki je potekalo vsak dan od 8. do 19. ure, je bilo razde¬ljeno na predavanja v učilnici ter na delo na simulatorjih in trenažerjih, na katerih smo izvajali različne vaje, kot so na primer vplutje in iz¬plutje, plovbe v težjih razmerah in podobno. Usposabljanja so izvajali ruski inštruktorji z akademije, ki so več let delali na takšnih ladjah kot poveljniki ladje oziroma njenih oddelkov, imeli pa smo tudi to čast, da nam je predaval poveljnik ruske letalonosilke. Usposabljanje je bilo na visoki strokovni ravni, saj smo dobili veliko novega znanja in obnovili tisto, ki smo ga že imeli. Od 14. septembra do 8. oktobra smo nadaljevali praktični del usposabljanja v Baltskem morju v bližini Sankt Peterburga, kjer je bila ladja izdelana. Ladja je bila prve tri dni po našem prihodu še na ladjedelniških testiranjih, zato smo ta čas izkoristili za seznanja¬nje z rezervnimi deli in opremo, ki smo jo prevzeli od proizvajalca. 20. septembra smo začeli praktično delo na ladji. Medtem smo opravili večdnevni plovbi. Med prvo smo spoznavali plovne in manevrske sposobnosti ladje ter delovanje ladijskih sistemov na morju in naloge opravljali samostojno pod nadzorom ruskih inštruktorjev ter osebja ladjedelnice Almaz, med drugo pa smo izvedli streljanja z ladijsko oborožitvijo ter testiranja za državno vojaško in slovensko komisijo.
Ste imeli s čim težave?
Večjih težav na usposabljanju v Rusiji nismo imeli. Ruski inštruk¬torji in osebje ladjedelnice so se potrudili, da bi pridobili čim več znanja. Predavanja so bila sistematična, kar pomeni, da smo postopno dopolnjevali znanje. Edina težava je bil jezik, saj so in-štruktorji govorili rusko, zato smo si pri sporazumevanju pomagali s prevajalci, ki nam jih je zagotovil proizvajalec.
Kako bi po prvih izkušnjah ocenili ladjo in njene zmogljivosti?
Ladja je na morju zelo stabilna in ima dobre manevrske sposobno¬sti. V primerjavi s predhodnicami ima boljše ladijske motorje, saj je to prva ladja tipa svetljak, ki ima vgrajene nemške motorje MTU serije 4000 z 2880 kW, ki prek reduktorjev poganjajo tri propeler¬je. Ti motorji pripomorejo k večji zanesljivosti v delovanju pogonske tehnike. Poleg tega ima na premcu vgrajen bočni propeler, ki še doda¬tno poveča manevrske sposobnosti ladje, predvsem med vplutjem v pristanišče in izplutjem iz njega. Rad bi poudaril, da je ladja opre¬mljena tudi z učinkovito ladijsko oborožitvijo. V Rusiji smo izvedli streljanja s šestcevnim 30-milime-trskim topom AK-306 ročno in prek sistema za vodenje ognja, s protiladijskim raketnim sistemom šturm ter mitraljezom 14,5 mm in preizkusili protiraketno zaščito s kombiniranimi vabami tipa PK-10. Vsa streljanja so bila testna, zato so jih morali izvesti predstavniki proizvajalca. Na njih se je sloven¬ska posadka izkazala kot dobro izurjena, zato so nam omogočili izvedbo nekaterih streljanj, kar je pri naših strelcih precej dvignilo motivacijo. Streljali smo na tarče na morju. Natančnost streljanja je bila velika, učinka na cilj pa nismo mogli opazovati, saj smo streljali s testnim strelivom, pri katerem bojne glave niso imele eksploziv¬ne polnitve. Ladijska oborožitev je tudi preprosta za uporabo in vzdrževanje, zahteva pa kot vsaka druga visoko usposobljen kader. Prepričan sem, da bo ladja Triglav uporabna tako v Sloveniji in tudi širše ter da jo bomo lahko izkoristi¬li za opravljanje vseh načrtovanih nalog, na primer za obrambo akvatorija, zaščito in reševanje na morju ter za podporo pri šolanju dijakov in študentov pomorstva.
Kako se je posadka ujela in kakšna je njena motivacija?
Z delom posadke sem bil zelo za¬dovoljen, ker so bili vsi člani visoko motivirani in željni novega znanja, zato bi vse še enkrat pohvalil. Tisti, ki so že imeli predhodno znanje, in drugi, ki so v našo enoto prišli iz drugih enot SV pred slabim letom, so se potrudili po najboljših močeh. Ladja je zahtevna, zato bomo mo¬rali trdo delati še kakšno leto, da bomo lahko dosegli največjo izurje¬nost. Med usposabljanjem v Rusiji smo ugotovili, da naloge glede na število članov niso prav razporeje¬ne, zato bomo morali v prihodnje opraviti nekaj notranjih prerazpo¬reditev. Posadka ladje, ki šteje 25 članov, od tega so štirje častniki ter 21 podčastnikov in mornarjev, je za zdaj dovolj velika za nemoteno delo in upravljanje ladje, praksa pa bo pokazala potrebo po dodatnih članih posadke.
Kdaj bo slovenska posadka prevzela ladjo?
Ladja Triglav se je v petek, 8. okto¬bra, pripravljala na plovbo v Črno morje, zato je bilo treba izvesti nekaj dodatnih del, na primer demontirati jambor in odklopiti antene zaradi omejene višine, saj bo plula pod mostovi. Ladja je v noči na 9. oktober odplula na pot po notranjih rekah in kanalih ob pomoči dveh ladijskih vlačilcev. Pot skozi celinski del Rusije naj bi traja¬la predvidoma tri tedne, v začetku novembra pa bo ladja prispela v pristaniško mesto Novorosijsk ob Črnem morju, kjer jo bo treba najprej ponovno sestaviti. Komisija MO bo nato opravila zaključni tehnični prevzem, nato pa jo bomo 9. novembra z dvigom slovenske zastave, s katerim bo ladja prišla pod poveljstvo SV, prevzeli člani posadke in z njo odpluli proti Sloveniji.
Kako bo potekala nadaljnja plovba proti Sloveniji?
Za plovbo se že pripravljamo, saj bo zahtevna. Prečkali bomo pet morij, in sicer Črno, Marmarsko, Egejsko, Jonsko ter Jadransko mor¬je. Za plovbo smo se že pripravljali v Rusiji, sklepne priprave pa bomo izvedli tik pred plovbo. Plovba bo traja predvidoma devet dni s po¬stankom na Kreti, če pa bodo slabe vremenske razmere, lahko tudi dlje. Izpluli bomo iz Novorosijska in prečkali Črno morje, za kar bomo potrebovali dan in pol. Nato nas čakata zahtevna prehoda skozi ožini Bospor in Dardanele, med katerima moramo prepluti še Marmorsko morje. V teh dveh pre¬hodih, kjer je gost ladijski promet, je nevarnost tokov in ožin, zato je tudi omejena hitrost plovbe, ven¬dar mislim, da ju bomo prepluli v enem dnevu. Pot bomo nadaljevali po Egejskem morju mimo grških otokov do Krete, kjer bomo ladjo med krajšim postankom v Natovi pomorski bazi Suda Bay na severo-zahodu otoka oskrbeli z gorivom in hrano. S Krete bomo odpluli po Jonskem morju skozi Otrantska vrata v Jadransko morje in nato do pristanišča v Kopru, za kar bomo potrebovali dva dneva. V koprsko pristanišče bomo z ladjo vpluli predvidoma 21. novembra.
Kako se boste usposabljali v Sloveniji?
S prihodom ladje v Slovenijo se bo delo za nas šele začelo. Ladjo bo treba najprej uvesti v operativno uporabo. Da bo posadka izurjena, bo potrebovala najmanj leto dni trdega dela. Največji poudarek bo na doseganju izurjenosti vseh članov posadke, saj lahko ladja le tako deluje in opravlja svoje naloge. V pomoč pri tem nam bodo tudi štirje ruski specialisti, predstavniki proizvajalca, ki bodo pripluli z nami v Slovenijo in nam zagotavlja¬li podporo v garancijski dobi ladje. Streljanja z ladijsko oborožitvijo bodo izvedena v mednarodnih vodah. Sicer jih je mogoče izvesti tudi na posebnih poligonih, vendar je za to potreben dvostranski do¬govor z državo, ki ima tak poligon. Druga usposabljanja bomo izvajali v slovenskem in Jadranskem morju.
Kako bo potekalo redno vzdrževanje?
Vzdrževanje ladje poteka skladbo s postopki in normativi o vzdrževa¬nju, ki jih je predpisal proizvajalec. Redno vzdrževanje bo razdeljeno na dnevno, tedensko, mesečno in letno, pri čemer bomo pripravili načrt vzdrževanja. Zanje bo skrbela posadka ladje, za kar so se nekateri člani posadke že usposabljali v tujini.
Kje bo ladja privezana?
Z Luko Koper smo se dogovorili za začasen privez, dokler ne bo zgra¬jen nov vojaški privez skladno z načrti za gradnjo tretjega pomola.
|
